"Starost je zgolj beseda"

V prenovljenem formatu Dela so na dnu prve strani v sredino v bližino uvodnika dodali novo rubriko Dobro jutro. Naslov rubrike me spominja na priljubljeno radijsko oddajo radia Beograd v naših zlatih časih, ko je pesnik Duško Radović vsako jutro zaželel someščanom "Dobro jutro, Beograde". Nekje v kleti je knjižica njegovih jutranjih nagovorov, včasih šaljivih, včasih sentimentalnih, vedno poetičnih. Nekaj takega naj bi bila, kot vidim, tudi ta rubrika Dela. V njej se pojavljajo kratka, nevezana razmišljanja na poljubno temo. Včasih niso nič kaj zanimiva in ni dolgo tega, kar sem nejevoljen pomislil: le čemu so uvedli to rubriko.


Danes pa sem bil prijetno presenečen. Pod naslovom Starost je zgolj beseda, mi je starcu, in z mano vsem starcem in nestarcem, zaželela dobro jutro Delova novinarka Jasna Kontler Salamon. Povedala je, kar že dolgo čutim, pa se še nisem potrudil izraziti. Ko sem začel pisati ta blog, sem v prvih dveh prispevkih opisal dva izjemna starca: Katarino Marinič, ki je doživela 111 let in Johna Basingerja, ki se je že blizu šestdesetleten naučil na pamet preko 10.000 verzov pesnitve Johna Miltona, Izgubljeni raj. Nameraval sem nadaljevati in vsake toliko časa opisati kakšen drug izjemen dosežek kakega "starca". Ostal sem pri teh dveh prvih prispevkih. Začel sem se namreč spraševati: koga naj opišem? 70-letnega moža, ki se je povzpel na Mont Everest, 80-letno maratonko, 90-letnega pisatelja, ki še vedno objavlja in predava, 106-letnega finančnika, ki še vedno hodi vsak dan v službo? Preveč jih je, na vseh področjih. In zazdelo se mi je, da to, da so stari, kar pomeni, recimo, starejši od 60 ali 65 let, nič ne pomeni. Kje naj postavim starostno mejo? Starost kot opredeljujoča značilnost človekove dejavnosti, energije, dosežkov, izgublja svoj pomen. Sam se čutim bolj ustvarjalnega, vedrejšega in - ja, zrelejšega, da ne rečem modrejšega, kot kdaj koli prej. Pozabljam, seveda, imena, številke, podatke. Na spletu iščem članek pisca, katerega ime sem pred nekaj trenutki prebral v časopisu, zdaj se ga pa ne morem in ne morem spomniti. Moram iti spet pogledat v časopis. Ampak tile sestavki mi tečejo, kot že dolgo ne kakšno pisanje, ljudem pomagam pri diplomskih in podobnih nalogah, ideje se mi porajajo. Mah, vse to je lepše napisala Jasna Kontler Salamon:

http://www.delo.si/mnenja/blog/dobro-jutro-starost-je-zgolj-beseda_2.html