Càorle (3)

Drugo dopoldne sva si zadala rumeno kolesarsko pot, ki je dolga 40 km in vodi mimo Eraclea Mare, tja ob obali, nazaj po notranjosti. Nameravala sva jo nekoliko skrajšati, za tisti del, ki vodi mimo Eraclea Mare. 
Od hotela sva zavila na stezo, ki sva jo prevozila že včeraj, mimo darsene, notranjega pristanišča, do mostu čez kanal, ki povezuje reki Lemene in Livenzo. Tu je pot dobro označena. Na posebnih rjavih stebrih so tablice z narisanim kolesom in številko poti: 13.
Široka kolesarska pot teče ob predmestnih hišah ločeno od prometne ceste do velikega mostu (pod katerim plujejo ladje) čez reko Livenzo. Na mostu se kolesarska pot sicer združi s pešpotjo, pločnikom, in znak pravi, da bi morala stopiti s kolesa in iti ob njem, držeč ga za krmilo, 'a mani', a to malokdo upošteva. Pred sredino mostu se ustavim za posnetek.

Od mostu dalje teče pot na levi strani prometnice, a precej stran od nje; lepo asfaltirana, široka, skozi drevorede - res vzorno urejeno, 20 km daleč. Pot je vseskozi dobro označena, počutiš se varnega in lahko uživaš v pogledu na zelene livade, lepe zasaditve s cvetjem, struge kanalčkov, porasle s trsjem. Prav idilično.  

Pred Eracleo Mare semafor, dela na cesti. Vidiva mesto. Malo se ustrašiva te zožitve, prometa, razkopane ceste. Morala bi nadaljevati in tam nekje zaviti desno v notranjost. Pa se premisliva, obrneva in se vračava po isti poti nazaj. Koliko sva prevozila? Po moji oceni kaki dve tretjini od 20 km, recimo 15 km. Oceni obeh zakoncev se seveda razlikujeta. Normalno. Njena je skoraj 20 km. Zdaj sva bolj pozorna: voziva mimo vhodov v različne kampe. Poslikam, lahko nam pride prav za kdaj drugič. Zanimivo bi bilo priti sem s šotorom ali prikolico.

Voziva mimo naselja Duna Verde, zelena sipina, in že sva pri Santa Margherita. Veliko turistično naselje: hoteli, počitniška stanovanja, veliki bloki, stanovanjski kondominiji, tudi lepa arhitektura, kot na primer tale cerkev.

Tako spet pripeljeva do reke, do Livenze. Zaviti morava na most. Še prej pa je treba pretegniti noge.

 

Oba bregova Livenze povezuje trajekt, ki pelje od levega brega do desnega in dalje po reki navzgor do San Stino di Livenza. Tudi tukaj je notranje pristanišče in majhna marina, povsem zavarovana pred morjem.

Čez most - in sva 'doma'. - Všeč nama je. Obdelati bi bilo treba še tretjo kolesarsko pot. Vreme je lepo, napoved ugodna. Predvideno dvodnevno bivanje skleneva podaljšati še za dva dni. Preračunava, da je ceneje vzeti polpenzion, kot vsak večer iskati novo gostilno in potem preplačati kak 'podplat'. Sva le že malo starejša in malo manj pustolovska.