Čez Babno polje v Gorski Kotar

Na hitro bi rad nadoknadil, kar sem zamudil zaradi vsega, kar me je prehitelo. Junija smo se z Alenko Veber podali z avtobusom iz Ljubljane mimo Cerknice in Babnega polja v obmejne kraje Gorskega Kotarja. Naš prvi postanek je bil ob mejnem kamnu nekdanje jugoslovansko-italijanske meje, ob mostu čez Unico pod razvalinami baročnega dvorca Haasberg (zgrajen po 1716 - baron Kobencel, kasneje v lasti Coroninijev in Windischgraetzev), ki je žalostno pogorel leta 1944 pod geslom "grad gori, grof beži".

 

Čeprav sem bil nekoč v mladinski delovni brigadi v Rakeku, si nikoli doslej nisem ogledal rakovške cerkve. O njej sem vedel le to, da sta na njenem pragu v tistih brezbožnih časih sobrigadirja Gustelj in Dunja neke tople poletne noči "kožo premikala", kot se je hitro razvedelo med brigadirji. Pa si jo je vredno ogledati tudi onstran praga, od znotraj. Je namreč Plečnikova, česar prav tako nisem vedel. Tako prijetno tople notranjščine še nisem doživel v nobeni cerkvi.

  

Tudi v Babnem polju sem bil prvič. Pozimi mora biti zelo samotno, saj je bilo tudi zdaj, sredi junija, vse mirno, le tu in tam si videl kakega človeka. Sprehodili smo se po vasi in ustavili na Rihtarjevi domačiji, Alenkinem domu. Alenka je v svojo vas pripeljala svet. Skozi vse leto se v novem "skednju" poleg starega, ki še čaka na prenovo, vrstijo srečanja, predavanja, vsakovrstne prireditve v okviru Zavoda Rihtarjeva domačija.

 

 

Na hrvaški strani smo se ustavili na kmečkem turizmu Pintar, eni od postojank Alenkine mreže; tako oživlja vse na svojih poteh.

V Prezidu si je vsekakor vredno ogledati Palčavo šišo, staro domačijo s trgovino. Hiša, v kateri še občasno živijo lastniki, Slovenci, je lepo in avtentično urejena v slogu meščanske hiše 19. stoletja. Prava paša za oči in srce. Tukajšnje narečje je malo slovensko malo hrvaško, ga je prav zanimivo poslušati.

  

V gostilni Pr' lipe smo se podprli, ob tem nam je Damjana zaigrala na citre. Tako smo se okorajžili za pot ob Gerovščici do mogočne stene, kjer izvira.

 

Nazajrede smo si ogledali mline in žago, ki deluje na vodni pogon, tako kot nekoč.

 

Vrnili smo se preko Prezida po isti poti. Postanek smo naredili v Grahovem. Preveril sem, ali spomenik domobrancem res zakriva spomenik partizanom. Spomenik borcem NOB je dokaj skromen, nevisok in dovolj estetski obelisk, postavljen na rob ploščadi. Spomenik domobrancem je vsiljivo, oblastno, postavljen na sredo ploščadi pred spomenikom NOB in je predvsem grd, neestetski - dolg, masiven, betonsko-kamnit zid z neurejeno nametanimi črnimi, marmornatimi napisnimi ploščami.