Protesti, Mala gora

Ta objava je bila namenjena fejsbuku, a je predolga za tja.

Nerad se na tem mestu spuščam v politiko, a je skoraj neogibno. Zadnji praznik je spet podžgal strasti. Na mojih straneh se oglašajo fb-prijatelji vseh svetovnih nazorov in političnih opredelitev. Na to sem ponosen. Priznam pa, da mi grejo pretirano skrajni na živce. Zato moram pojasniti svoje stališče do nekaterih političnih in tudi širših nazorskih zadev. Omejil se bom na dva dogodka.

Protivladni protesti so ustavno dovoljeni, morajo pa upoštevati ustrezno zakonodajo o javnem zbiranju. Sam se jim ne pridružujem iz naslednjih razlogov. Prvič, za reševanje političnih in interesnih konfliktov imamo v prvi vrsti več strank, volitve in večstrankarski parlament ter vrsto drugih mehanizmov. Ulični protesti so skrajna oblika izražanja  političnih interesov v te vrste demokraciji. Drugače je bilo v socializmu, ko smo vsake toliko časa v naravnih amfiteatrih izražali množično podporo tovarišu Titu. Drugič, sedanjo vladno koalicijo imam za zakonito. Ena od značilnosti demokracije je menjavanje levih in desnih vlad. Do zdaj smo večino časa imeli vlade z levega dela političnega spektra. Ta desna vlada ima prav tako kot leve pravico do urejanja zadev po svoji volji, dokler dela zakonito in dokler ima za to podporo v parlamentu. Pravico ima, na primer, zamenjavati politične kadre v državnih institucijah, krepiti ta ali oni sektor, odvzemati moč temu ali onemu, ali prirejati proslave po svojem okusu. Stranke, ki so stopile v koalicijo s SDS, so to storile potem, ko so pridobile podporo članstva. Lahko da so s tem razočarale ali "izdale" del svojih volivcev, ki očitno niso imeli dovolj vpliva na politiko svoje stranke. Naj ti volijo drugo stranko, ali ustanovijo svojo z drugačnim programom. Parola "ne z Janšo" ni političen program, ki bi zaslužil ta naziv. Stranke, ki niso upoštevale volje vsega članstva, bodo to plačale na naslednjih volitvah. Tretjič: JJ ni nikoli pojasnil svoje vloge v aferah, ki mu jih pripisujejo, vendar je po sodnih peripetijah ponovno v politiki. Osebno ga ne poznam, ima pa težak politični nahrbtnik, ki ga je malo polnil sam, malo so mu ga pa nasprotniki. Ima svoj načrt "spreminjanja naroda", ki ga zavračam, ker je podoben načrtu o Novem človeku, ki so ga imeli komunisti. Ima nesprejemljivo grob način komuniciranja. A dokler ne prekorači meja, ki mu jih določajo ustava in zakoni, in uživa zaupanje parlamenta, ima pač položaj mandatarja, ki mu ga je poveril predsednik republike. Četrtič: za sorazmerno veliko število mrtvih in obolelih v epidemiji ne krivim vlade, čeprav bi lahko sprejemala boljše ukrepe. Mislim, da se tudi kaka druga vlada ne bi odrezala bolje v razmerah, kakršne je podedovala ta vlada.  Povsod po svetu so se vlade srečevale z novo boleznijo, kakor so vedele in znale, in redko kje so bili zelo uspešni, mnogo kje pa so se odrezali veliko slabše, čeprav so jih komentatorji v začetku jemali za merilo neuspešnosti naše vlade.

Proslava Dneva upora. Tokrat je bila državna proslava prvič na Mali gori pri Ribnici, kjer se je zgodilo prvo uporniško dejanje proti okupatorjem, ko so se pripadniki organizacije TIGR spopadli z italijansko patruljo (gl. komentar!). Prvič v povojni slovenski zgodovini je bilo s tem na državni ravni počaščeno uporniško dejanje nekomunistov. V socializmu in tudi po ustanovitvi slovenske države, smo slavili prve spopade, kot da so se zgodili v okviru OF.  Organizacija TIGR ni bila komunistična in je z vidika komunistov kazila sliko, ki so jo prikazovali. Ves čas, tudi še danes, se skuša omalovaževati dejstvo, da so med štirimi izvornimi ustanovnimi skupinami OF prevzeli oblast komunisti, jo utrdili z Dolomitsko izjavo 1943, in izkoristili narodnoosvobodilni boj za izvedbo socialistične revolucije, ki je potekala med vojno in po njej in zahtevala več kot deset tisoč žrtev v Rogu in tisoče ljudi, ki so emigrirali po vojni, ker so bili razlaščeni, ali pa se niso strinjali z režimom – z režimom, ki se je sesul sam vase in pripeljal do plebiscita in osamosvojitve.  Nostalgija za tem režimom še vedno traja – delno upravičeno – in napaja ulične proteste.  Praznujemo 27. april, dan ustanovitve OF, in mislim, da je prav, da so k temu prazniku priključili tudi počastitev TIGRA.

Da ne bo nesporazuma: tudi sam sem bil v študentskih letih do vojaščine komunist. Ko pa sem se poučil o tem, kako je v resnici potekala socialistična oziroma komunistična revolucija, kako je bil NOB zlorabljen za revolucijo in koliko žrtev je ta terjala, se je moj pogled spremenil. Nekatere vrednote socializma so še danes moje vrednote, enostrankarski socializem, kakršen je bil "po knjigi" uresničen pri nas, pa zavračam. Zavedam se tudi, da je ta sistem prispeval k naši državnosti, prinesel mnogo ljudem veliko dobrega in prav je, da se ohranja spomin na to in da se skuša v novih razmerah uresničevati vrednote solidarnosti, enakopravnosti in druge.

P.S.

B. Vezjak v Mladini piše, da gre pri nedavni proslavitvi 27. aprila za "relativizacijo državnega praznika". Lahko bi tako rekli. Namesto pripisovanja absolutnih zaslug za odpor samo ustanovnim skupinam OF, predvsem pa komunistom, je upravičeno poudarjeno, da so se tudi drugi, ki niso šli za komunisti v revolucijo, uprli okupatorju. Še več bi se jih, če ne bi KP preprečila skupinam zunaj OF, da bi se borile proti okupatorjem. 

Mladina: "Janševa vlada onečastila dan upora proti okupatorju." Moj odgovor: Upor proti okupatorju je onečastila KP z revolucijo in izvensodnim pobojem domobrancev (gl. komentar).