Ob robu Nolanovega filma Odisej poteka v svetovnih literarnih krogih, predvsem prevajalskih, razprava o novem angleškem prevodu Homerjeve Odiseje.
Nisem strokovnjak, a v mladih letih sem se nekaj malega učil grščine, daleč od tega, da bi si lahko pripisoval veščine grecista/latinista, vendar me ta vprašanja zanimajo. Vzemite moje nakladanje kot laično mnenje, ki naj vas spodbudi k lastnemu raziskovanju.
Prah je dvignil prevod Odiseje Angležinje Emily Wilson iz leta 2017, za katero piše ena od komentatork, da je otela Homerja starodavnosti in ga približala modernosti; vedi, ki je bila že obledela, je z ostro in neprizanesljivo osvetlitvijo vrnila sijaj in jo spet umestila v središče humanističnih ved. Grški heksameter je zamenjala z angleškim jambskim pentametrom, opustila ponavljajoče se okrasne pridevke boginj, bogov in drugih oseb, vse skupaj poenostavila in tako približala sodobnemu bralcu.
Ob tem slavospevu sem zasledil podrobnost, ki naj bi pričala o tem, kako naj bi prevajalka s posodobljenim prevodom prikazala Odiseja bolj človeškega, medtem, ko naj bi ga prejšni (moški) prevod(i) prikazovali kot polbožanskega junaka. Resnici na ljubo: po nekaterih genealogijah je Odisej Hermesov pravnuk, torej tako prikazovanje ni povsem brez osnove. Ob tem ne gre spregledati feminističnega odtenka: z novimi besedami opisani Odisej ni več "mačo" ampak navaden (ubogi) moški. Saj za to ugotovitev pravzaprav ni treba prevajalskih trikov: vse, za kar si Odisej prizadeva, je, da bi se iz ujetništva vile Kalipso, vrnil v naročje ljubljene žene Penelope. Pri tem ga poleg drugega ovira čarovnica Kirka, ki ga lahko mimogrede spremeni v svinjo (kar so moški v bistvu). Je nemočna igrača ljutega Pozejdona. Le boginja Atena revežu pomaga iz stisk in prepreči, da bi bedno poginil, tako kot vsi njegovi drugovi. Le kakšen mačo je?
Razprava se vnema okrog ključne besede, ki naj bi neupravičeno poveličevala tega moškega. Ta grška beseda je "polytropos" in nastopa kot Odisejev okrasni pridevnik. Eni jo prevajajo z "zvit", "zviti Odisej", kar naj bi bila preveč pozitivna in mačistična oznaka (kljub "zviti lisici"); še huje je, če prevedemo z "mnogostranski" - tak verziran manipulant, to bi že šlo!
Poguglam Perseus Classical Library: Homer, Odyssea in odpre se mi stran heksametrov v grškem alfabetu. Če kliknem na katero koli besedo, se ta podčrta in odpre se obsežna stran s prevodom besede ter njeno slovnično opredelitvijo.
V prvem verzu Odiseje kliknem na
besedo »polytropos«. Odisej naj bi bil »polytropos«.
Prva dva heksametra Odiseje (prepisana brez
sicer nujnih naglasov):
Andra moi ennepe, mousa,
polytropon, hos mala polla
Plaghthe, epei Troies hieron
ptolyethron epersen…
Dobeseden prevod:
Moža mi povej, muza, mnogostranskega, ki zelo mnogo
Je blodil, potem ko je Troje svete trdnjavo razrušil.
(»hos mala polla plaghthe«: »mala polla« - zelo mnogo, »plaghthe« pretekl. iz »plakso -blodim«)
V Sovretovem prevodu:
Muza, povej mi moža, ki silo poti
je prehodil,
križem po svetu blodeč, kar sveto razrušil je Trojo!
Tale »polytropos« je angleški prevajalki zvenel preveč mačistično, češ da prikazuje Odiseja kot nekaj več, »mnogostranski« naj bi bila pohvala, zato je prevedla »kompliciran«, »zapleten«, kao: zaguljen dedec. Prevajalka je požela pohvalo, ker je malo ponižala dedca, ki so ga prejšnji MOŠKI prevajalci povzdigovali v junaka. Kot vidimo, se je Sovre tej moško-ženski debati izognil. Najbrž mu na kraj pameti ni padlo, da bi ob tem besedilu pomislil na mačizem in žensko »opolnomočenje« preko ponižanja tega klasičnega mačota.
»Polytropos« za Sovreta ni osebnostna značilnost Odiseja ampak opis njegove dejavnosti oziroma dogajanja. Njemu ta beseda pomeni dobesedno »veliko smeri« (polys-mnogi, tropos-smer, obrat) in je prevedel: »križem po svetu blodeč« - mačo ali ne-mačo.
Ampak če hočeš najti feministično kost, jo najdeš.
Ni komentarjev:
Objavite komentar