Beneški trgovec

Bassanio, mlad beneški plemič, prosi svojega starejšega prijatelja Antonia, trgovca, za posojilo, da bi osvojil lepo, čednostno in bogato dedinjo Porzio. Nesebični Antonio trenutno nima denarja na posodo, saj so vse njegove ladje z dragocenimi tovori na morju, namenjene na različne konce sveta. Pripravljen pa se je za svojega prijatelja zadolžiti pri svojem sovražniku, Judu Shylocku, prav tako trgovcu, ki v nasprotju z Antonijem posoja denar za obresti. Jud mu v resnici posodi tri tisoč dukatov. Če bi mu jih Antonio ne vrnil v treh mesecih, pa prezirani in zasramovani Jud, ki se mu je ponudila možnost maščevanja za žalitve, terja od njega, ne glavnice z obrestmi, ampak funt mesa z njegovega lastnega telesa. Antonio lahkomiselno privoli v to pogodbo. Z izposojenim denarjem se Bassanio odpravi osvajat Porzio v njeno razkošno prebivališče Belmont. Porziini snubci morajo - da bi osvojili Porzio - med tremi skrinjicami, zlato, srebrno in svinčeno, na slepo izbrati tisto, v kateri je Porziina slika. Dva snubca, Maročan in Španec, ki se odločita za zlato in srebrno skrinjico, zgrešita in se poražena pobereta, tretji, Bassanio, pa se skromno odloči za svinčeno skrinjico in si pridobi Porzio. Medtem je z ljubčkom, Bassanijevim prijateljem Lorenzom, Judu Shylocku pobegnila hčerka Jessica, ki se hoče pokristjaniti. Shylock bolj kakor izgubo hčerke obžalujo izgubo dragotin, ki jih je odnesla s sabo. Medtem ko Bassanio s prijatelji slavi zvezo s Porzio, se širijo vesti, da so Antoniu potonile vse ladje. Shylock zahteva izvršitev pogodbe in že brusi nož, da bi Antoniu izrezal funt mesa. Posredovanje samega doža ne zaleže. Nespoštovanje prava bi odvrnilo tujce in ogrozilo beneško trgovanje. Tedaj v dogajanje poseže Porzia. Najprej preko Bassania ponudi Shylocku dvojno vsoto glavnice, še več, če bi hotel. Shylock ponudbo zavrne; hoče, da se pogodba izvrši, tako kot je zapisano. Nato Porzia, preoblečena v nadebudnega mladega sodnika, razloži, da pogodba sicer določa, da si Shylock lahko odreže funt mesa z Antonijevega telesa, ne določa pa, da lahko pri tem prelije krščansko kri; tudi mora odrezati natanko funt, ne malo več ne malo manj. Poleg tega je dejanje, ki ga je nameraval izvršiti Shylock, naklepanje umora, za kar določa zakon zaplembo premoženja, pri čemer gre polovica žrtvi, polovica pa državi; o življenju storilca pa odloča dož. Antonio se milostno odpove svojemu deležu, Jud pa naj se pokristjani in po smrti zapusti vse preostalo premoženje hčeri in zetu. Shylock, v pasti, skrušen obljubi, da bo podpisal darilno pogodbo. Porzia kot lažni sodnik ne sprejme od Bassania ponujenega plačila, prosi ga le za prstan, ki mu ga je bila sama kot žena podarila. Bassanio okleva, a nazadnje na Antonijevo prigovarjanje prelomi prisego, dano Porzii, in izroči sodniku prstan. Ta zaplet vodi nato, ko se vsi vrnejo na Belmont, do nekaj preigravanja med navidez ljubosumno Porzio in  krivega se čutečim, skrušenim Bassanijem; preigravanje se srečno razreši, ko Porzija razkrije svojo dvojno vlogo. Da bi bil konec še veselejši, pride obvestilo, da so vse Antonijeve ladje srečno pristale.

Vir: William Shakespeare, Beneški trgovec. Gledališki list, sezona 2010/11, 10. SNG Drama Ljubljana 2010.