Mesec dni nas loči od pete obletnice dogodka na Kredarici, ko se je sredi pandemije kovida skupina mladih "petkovih protestnikov" domnevno po naključju srečala s tedanjim predsednikom vlade Janezom Janšo in notranjim ministrom Alešem Hojsom, ki sta si v svojem prostem času privoščila vzpon na Triglav in sta bila tedaj že namenjena v dolino. Ko je aktivistka in tabornica Tea Jarc, ki se je tam znašla s skupino mladih, pred Domom na Kredarici opazila na klopi sedeča predsednika in njegovega ministra, je izkoristila priložnost in predsednika s povišanim glasom in sarkastično nagovorila*: "Danes je petek in protest se seveda nadaljuje s častnim gostom, ki je prišel končno prvič pozdravit protestnike in protestnice. Kakšna čast! Gospod Janša, kaj rečete na to, da ljudstvo že (nerazločno) štirideset (?) tednov protestira; da ste na referendumu zgubili toliko, kot še nobena druga stranka ni izgubila; da je ljudstvo dalo jasno nezaupnico vladi in vi tega še vedno nočete slišati." Janša je na to kratko odgovoril (ni slišno). Menda je protestnike vprašal, če so pobegnili iz norišnice. Nedvomna žalitev, protestnikov in norcev. Jarc je odvrnila: "A spet ljudstvo žalite? A ljudstvo je neumno, zato ker hodi na Triglav? Zato, ker se bori; zato da imamo osvobojeno ozemlje? A ste ravnokar to rekli? A nas boste poslali v Avstralijo, v svojo kliniko, (kot ste nas že /?/) milijonkrat? A ste mislili priti sem in se spet malo slikati pa igrat politikantstvo? A mislite nabirat politične točke, da boste še naprej manipulirali ljudi? Je to vaš namen? A mislite, da je nam luštno živeti v taki državi?"... Medklici: Zdrahar. ... Janša sedi in se, v očitnem nelagodju nemočno, ironično smehlja. ... "A ne boste nič odgovorili 600 (?**) tisočem prebivalcem in prebivalkam, ki so na referendumu glasovali proti in s tem jasno izkazali nezaupnico vladi? A mnenje prebivalcev nič ne šteje, kljub temu, da živimo v demokraciji? A zdaj že 40 (?) tednov protestiramo in se borimo za svobodo, za demokracijo, za vladavino prava, na katero se vi požvižgate; to nič ne šteje?" Medklici: kako se smeje... "A je to domoljubje?" Minister s klopi komentira. Ni slišno. Minister vstane. "Minister se je skrival v kotu, seveda se je skrival." Nekdo, morda oskrbnik, posreduje, minister sede nazaj. "Pravi biseri slovenske politike, Tonin, Hojs in Janša." Mož, ki posreduje, smeje, z gibom roke skuša odvrniti protestnike. "Kaj pa je narobe, gospod? ... To so ljudje brez sočutja, brez sramu. ... Dajte vi nam mir. Kakšen osebek!" Janša sega po nahrbtniku, da bi odšel. "A tako, a to imate povedati ljudem? Povejte zdaj vsem ljudem, ko tako veselo razlagate po twitterju; povejte! Minister Hojs, a smo svinje, a so policaji lenuhi? Povejete, kar imate za povedat." Nejasno: samo vi ste to napisali na twitter. "Prave krščanske vrednote, citirate Sveto pismo, ja, odlično." - "Rdeča zvezda je simbol svobode..." Na Hojsovo oglašanje nerazločno o tem, da so (desni) vso zgodovino spremenili. Hojs in Janša v odhajanju, si nadevata zaščitne maske. Žvižganje piščalke in klici: "Sram naj vas bo! Sram naj vas bo! ... A mislite, da boste mirno spali danes, ali katerokoli noč? A mislite, da se bo ljudstvo predalo, da se bomo nehali boriti za svobodo? Nikoli ne bomo!" Janša in Hojs z nahrbtniki odhajata. Tirada Tee Jarc se nadaljuje: "Pobegate pred kolesarji in kolesarkami, pobegate pred svojim ljudstvom. Bojite se našega ljudstva. Kar pobegnite!" Janša in Hojs se oddaljita. Moški okrog oskrbnika (?) odrivajo protestnike od vhoda v kočo. Tea Jarc: "Alo, gospod, a ste me udarili? A se name spravljate, al kaj? A boste fizično obračunaval, al kaj? ... Danes je Janša, pobegnil je... Takega sranja še nikoli nismo imeli v Sloveniji." Kameri se približa moški v modri majici z napisom SIMONIČEVA DOMAČIJA. Tea Jarc: "Gospod vi ste me udarili, vi ste me udarili. ... Tale gospod me je udaril. To se bo vidlo na kameri, ga bomo našli. Očitno je to ta mentaliteta ljudi, ki branijo to vlado, da tepejo ženske. Očitno, res. To ni dec, to ni niti človek... Janša in njegovi so očitno pobegnili; mi pa nadaljujemo s petkovim protestom na Kredarici, kjer se odvija tole srečanje politike s prebivalkami in prebivalci. Tako da nikjer ni miru pred Janšo. Spremljajte dogajanje, se vidimo, če ne prej, naslednji petek na protestu."
Nastop Tee Jarc naj si vsakdo sam tolmači v skladu s svojim političnim prepričanjem in zdravo pametjo. To ni namen tega zapisa.
Nisem simpatizer Janeza Janše in njegove stranke, a tudi kolesarskih protestov sredi epidemije kovida nisem podpiral. Še zdaj mislim, da so v času, ko bi spoštovanje strokovno utemeljenih preventivnih ukrepov prihranilo marsikatero življenje, predvsem starejših, pomenili grobo izkazovanje nesolidarnosti in ravnodušnosti do resničnih življenj v imenu boja proti namišljenemu "fašizmu". Med protestniki so bili posebej glasni proticepilci in drugi zanikovalci znanosti, medicine in farmacije še posebej, in zagovorniki teorij zarote, katerih nazori so popolnoma nasprotni vsemu, kar sem kot metodolog zagovarjal pri svojem strokovnem delu.
Slovenska wikipedija piše: "Izvajanje protestov so v času epidemije koronavirusa v Sloveniji oteževali odloki, namenjeni omejevanju širjenja epidemije." Moje mnenje je obratno: Izvajanje preventivnih higienskih ukrepov proti epidemiji koronavirusa so ovirali kolesarski protesti proti domnevnemu fašizmu Janševe vlade.S pismom bralca v Delu sem javno protestiral proti vnašanju politike na kraj, ki naj bi bil po mojem mnenju kot naravni rezervat, tako rekoč svetišče narave, prost političnih dejavnosti, še posebej kričavih protestov, brlizganja s piščalkami in verbalnih napadov na politične nasprotnike kakšne koli barve že. Poleg kemičnega, svetlobnega in slušnega onesnaženja obstaja tudi politična polucija okolja, polucija tako v pomenu širšega onesnaženja naravnega in kulturnega okolja kot tudi v pomenu nenadzorovanih izbruhov politične onanije, ki je iz gornjega posnetka jasno razvidna. Nisem Teino ljudstvo.
Spričo informacij v uvodniku v Sobotno prilogo Dela (20. 6. 2026) in ob upoštevanju širšega zgodovinskega konteksta, pa moram spremeniti svoje mnenje glede izvzetosti Triglava iz politike. Vse kaže, da je Triglav pač prvovrstno prizorišče političnih dejanj. Ni samo simbol slovenstva, umska slika-vrednota. Že od vsega začetka je kraj političnih demonstracij. Jakob Aljaž je dal na vrh Triglava postaviti stolp, da bi označil slovenski značaj te slikovite gore v odporu do Nemcev, ki so si ga tudi hoteli prilastiti. Napis "Aljažev stolp" na njem je prvi slovenski napis tam in daleč okoli. V njem je bila kopija slike pogleda s Triglava slovenskega slikarja Marka Pernharta in kasneje drugih slovenskih slikarjev. Vse odtlej je vsakdo, ki si je lastil vseslovenski pomen, izobesil zastavo na vrhu Triglava.
Ali Žerdin v omenjenem uvodniku razkriva, da je pobudo, da bi ob osamosvojitvi 1991. leta na Triglavu izobesili slovensko zastavo, po nalogu odgovornega urednika Dela dal elitni hribolazec, član slovenske odprave na Hindukuš, in Delov fotoreporter Joco Žnidaršič. K uresničitvi te ideje so prispevali prav tako predani gorniki, gorski reševalci, poleg helikopterske enote slovenske policije. Nastale so "ikonične fotografije", primerljive s plapolajočo sovjetsko zastavo na Reichstagu in ameriško na otoku Iwo Jima. Prvovrstna politika, ki ji služijo tudi najpredanejši hribolazci in varuhi okolja.
Vdam se. Triglava ni mogoče ločiti od politike. Pridite gor, izobesite svojo zastavo in izkričite svoj politični program; napadite svoje zoprnike, če jih slučajno zalotite tam, ker so mislili, da so tam varni pred politiko. Na-ka. Morali si bojo poiskati drugo zatočišče. Ali sploh sme biti kje tako zatočišče, saj smo vendar politične živali. Menda ne bolj živali kot politične? In pomnite: Triglav je lahko tudi izvrstno visokopolitično odskočišče.
Dobrodošla na Triglavu Tea Jarc, zdaj sekretarka Evropske konfederacije sindikatov (ETUC).
____________
*Po posnetku na Facebooku (Bučko Buček); prevod v knjižno slovenščino; posnetek je dolg 8:35 min. https://www.youtube.com/watch?v=45NqARZcJxs** slabo slišni deli so označeni z vprašajem v oklepaju
Ni komentarjev:
Objavite komentar