Zakon o družinah (1)

V zvezi s predlaganim družinskim zakonikom je bilo že vse povedano na obeh straneh. Pa vendar se še najde kakšna duhovita bodica, recimo tale:

"V tem magičnem pobožičnem času zbiranja podpisov proti družinskemu zakoniku je prav, da goreče vernike spomnimo, da so praznovali rojstvo božjega sina, rojenega dvema očetoma in nadomestni materi." (nekdo na fb-ju)

Tudi v mojem blogu (in blogu na FB ter prej na Netlogu) se najde obravnava te teme, tudi posredno z referenco na homoseksualnost sploh. A naj ponovim nekaj stališč.

1. V psihosocialnem razvoju in razvoju spolne identitete gre vsakdo v predpuberteti skozi bolj ali manj poudarjeno homoerotično fazo, ki se izraža v istospolnih skupinah, istospolnih individualnih prijateljih in tudi v erotičnih istospolnih senzacijah. To sem kot otrok lahko doživel pri sebi, imel sem pa tudi obilo prilike opazovati, ko sem delal s taborniki. Pri večini ljudi sledi tej fazi heteroerotična, pri nekaterih ne, nekateri pa zaradi pritiska okolja oblikujejo obrambno formacijo proti homoerotičnim impulzom, ki so jih takrat doživljali. Nekateri med njimi so potem heteroseksualni šovinisti, ki se jim homoseksualni 'gnusijo' ipd.

2. Imam nekaj istospolnih kolegov in kolegic, med njimi tudi kakšno mamico. Pri sodelovanju z njimi nisem nikdar začutil, da bi bili kot sodelavci ali ljudje v vsakdanjosti kako drugačni od drugih ljudi.

3. Roman lezbijke Suzane Tratnik, Tretji svet, mi je približal čustvovanje istospolnega dekleta. Spoznal sem, da je ljubezen pač ljubezen, ne glede na to, kakšen je človek, ki mu je namenjena. Nekaj podobnega sem doživel ob branju romana Gorana Samardžića Gozdni duh.

4. Kolikor sem lahko pregledal nekaj malega empiričnega gradiva (lahko da je pristransko), so otroci, ki so odrasli v istospolnih družinah, normalni odrasli, večinoma heteroseksualni, uspešni in socializirani. Njihova posebna značilnost je, da so bolj strpni do drugačnih kot ostali.

5. Nisem teist a krščansko vero spoštujem, Jezus mi je v marsičem zgled. Zame je to vera, ki uči širokosrčno, velikodušno človečnost, ljubezen do bližnjega. Kristus se je proti prevladujoči drži ljudi svojega časa, ki ga imamo dostikrat za primitivnega, nas same pa za civilizirane, zavzel za obstrance vseh vrst, prostitutke, gobavce, osovražene tujce. V njih je videl predvsem trpeče ljudi. Zato sem zelo razočaran, ko vidim, kako deklarirani kristjani, moški in ženske iz moje soseske, odrekajo človeške pravice istospolni manjšini in se vedejo farizejsko, popolnoma nasprotno Kristusovemu zgledu. Tudi do katoliške cerkve nimam apriorno negativnega stališča. V njej hočem videti predvsem skupnost vernih. Zavedam pa se popačenj institucije, ki se ima za dano od Boga, je pa samo človeška hierarhija z vsemi značilnostmi posvetne organizacije. Zato me niti ne čudi, da je farizejska. Farizejska je v tem, da idealizirane pravoverne sheme, ki jih je čas povozil, vsiljuje živim, čustvujočim, ljubečim ljudem, tako kot so farizeji nauke stare zaveze vsiljevali ljudem svojega časa.


Viri:
https://www.facebook.com/note.php?note_id=10150397855191214
https://www.facebook.com/note.php?note_id=10150416705131214
http://sl.netlog.com/blaz14/blog/blogid=527356#blog
http://sl.netlog.com/blaz14/blog/blogid=526827