Potem ko pričakujoče zreš na prostrano prizorišče, ki ponazarja trg ali avenijo ameriškega mesta, nekakšen Times Square, pod nebotičniki, na pročelju katerih se na monitorjih odvijajo borzni podatki in zadnje vesti, pod njimi pa poteka boksarski dvoboj, se ob zvokih žive jazzovske glasbe začne podjetniški diskurz karfijolarjev, ki jim biznis ne gre najbolje in bi radi od mesta kredit. In ko se dotlej "čist" župan da podkupiti, ga dobi v izsiljevalsko in morilsko pest neustavljivi gangster Ui.
Od tu dalje je vse, kar zadeva kapitalizem, kot ga doživljamo, skoraj dobesedno aktualno. Z besedami D. Voglarja iz Gledališkega lista (Igra, napisana davi):
"Brecht nam je položil v svojo igro vse, kar nam vsiljuje naš čas. Svetovno finančno krizo. Truste. Korupcijo. Obvladovanje časopisja, medijev. Pohabljeno demokracijo. Uplenjeno državo. Cinizem. Gesla o redu in varnosti. Svetost profita. Socialni darvinizem. Brezpravnost proletariata, prekariata, mladine. Glad po imetju. Perverzno prepletenost politikov, oblastnikov, lobistov in biznisarjev. Zlorabljanje kreditov in subvencij. Nedotakljivost poslovanja mogočnih. Relativnost moralnih načel. Izsiljevanje. Izdelovanje afer. Izzivanje občutka ogroženosti. Mit o krepkem odrešeniku. Šok kot pot za vskok, vzpon, tron. Terapijo sistema, kakršen je. Podrejanje z nasiljem. Slo po obvladovanju vsega sveta. Rob, onkraj katerega že preži fašizem. - Dodal pa je poziv in upanje: ustavljivi vzpon. - Nikar se ne slepimo, da se zgodovina ponavlja kot farsa! Pinochet, Cia in fantje iz Čikaga niso bili farsa! In niso farsa! In ne bodo farsa!'
Prestavljen v ameriško mesto in preoblečen v gangsterje je Hitlerjev vzpon prikazan zgodovinsko verno (Hitlerjev priimek je v Uija prestavljen preko kitajskega zapisa). "V igri je skušal 'ameriškemu ljudstvu s prestavitvijo dogajanja v 'lokalno' gangstersko okolje nazorno prikazati Hitlerjev vzpon." (S. Knopp, Žaloigra za tri dolarje). Sam Brecht je v svojem delovnem dnevniku "prevedel" svojo travestijo in navedel realne ustreznice gledališkim likom in dogajanju. Lahko ob tem ponovimo svoje znanje o Hitlerjevem vzponu.
Z opozorilom D. Voglarja: Nemčija je bila izročena Hitlerju po pravilih demokracije. Češka mu je bila izročena po pravilih diplomacije.
Do tod vse v redu: težka svinjarija.
Nauk: Brecht vidi rešitev, ustavitev Uijev, v socializmu. "Brechtu pomenijo največje zlo prav lastninska razmerja. Idealno družbeno ureditev mu predstavlja socializem..." (A. Rošker, Umazanija čistunov...)
To igro je Brecht napisal marca leta 1941, potem ko je leta 1936 zbežal iz Nemčije in po postankih na Finskem, Švedskem, preko Rusije iz Vladivostoka prišel v ZDA. 6. aprila 1941 je Hitler napadel Jugoslavijo. Začela se je NOB in z njo komunistična (socialistična) revolucija. Ko je bila Brechtova igra leta 1958 prvič uprizorjena, je bil v Jugoslaviji socializem že dobro desetletje uresničen. "Lastninska razmerja", ki so bila prej največje zlo, so bila radikalno preobrnjena tako, da naj bi predstavljala najvišje dobro - v Sloveniji za ceno 11.000 pobitih domobrancev, sovražnikov v vojni in potencialnih političnih nasprotnikov kompartije v miru.
Zato me je včerajšnji Brechtov poziv, hkrati s pozivi mladih dramaturgov v Gledališkem listu k aktivnemu prizadevanju za socializem, pustil hladnega. Tudi aluzije na aktualni položaj pri nas v slogu "ustavite desnico" se mi zdijo pretirane, čeprav vsaj delno upravičene.
Na svetu so fašistične in komunistične (socialistične) diktature (v Gledališkem listu je lepa lepljenka portretov diktatorjev); na svetu so kapitalistične države, v katerih se zdi življenje znosno za veliko večino ljudi, pa tudi take, v katerih so z našega vidika socialne razlike in napetosti prevelike. Fašizem je možno in treba ustaviti. Kapitalizem je možno in treba obvladati, s čim bi ga nadomestili, pa ne vemo.
(Pohvala režiji, igralcem - Šugman, originalni glasbi, scenografiji, lučarjem.)
Vir: Bertold Brecht, Ustavljivi vzpon Artura Uija. Gledališki list Drame SNG, L. XCI, št. 9. Ljubljana 2012.
Od tu dalje je vse, kar zadeva kapitalizem, kot ga doživljamo, skoraj dobesedno aktualno. Z besedami D. Voglarja iz Gledališkega lista (Igra, napisana davi):
"Brecht nam je položil v svojo igro vse, kar nam vsiljuje naš čas. Svetovno finančno krizo. Truste. Korupcijo. Obvladovanje časopisja, medijev. Pohabljeno demokracijo. Uplenjeno državo. Cinizem. Gesla o redu in varnosti. Svetost profita. Socialni darvinizem. Brezpravnost proletariata, prekariata, mladine. Glad po imetju. Perverzno prepletenost politikov, oblastnikov, lobistov in biznisarjev. Zlorabljanje kreditov in subvencij. Nedotakljivost poslovanja mogočnih. Relativnost moralnih načel. Izsiljevanje. Izdelovanje afer. Izzivanje občutka ogroženosti. Mit o krepkem odrešeniku. Šok kot pot za vskok, vzpon, tron. Terapijo sistema, kakršen je. Podrejanje z nasiljem. Slo po obvladovanju vsega sveta. Rob, onkraj katerega že preži fašizem. - Dodal pa je poziv in upanje: ustavljivi vzpon. - Nikar se ne slepimo, da se zgodovina ponavlja kot farsa! Pinochet, Cia in fantje iz Čikaga niso bili farsa! In niso farsa! In ne bodo farsa!'
Prestavljen v ameriško mesto in preoblečen v gangsterje je Hitlerjev vzpon prikazan zgodovinsko verno (Hitlerjev priimek je v Uija prestavljen preko kitajskega zapisa). "V igri je skušal 'ameriškemu ljudstvu s prestavitvijo dogajanja v 'lokalno' gangstersko okolje nazorno prikazati Hitlerjev vzpon." (S. Knopp, Žaloigra za tri dolarje). Sam Brecht je v svojem delovnem dnevniku "prevedel" svojo travestijo in navedel realne ustreznice gledališkim likom in dogajanju. Lahko ob tem ponovimo svoje znanje o Hitlerjevem vzponu.
Z opozorilom D. Voglarja: Nemčija je bila izročena Hitlerju po pravilih demokracije. Češka mu je bila izročena po pravilih diplomacije.
Do tod vse v redu: težka svinjarija.
Nauk: Brecht vidi rešitev, ustavitev Uijev, v socializmu. "Brechtu pomenijo največje zlo prav lastninska razmerja. Idealno družbeno ureditev mu predstavlja socializem..." (A. Rošker, Umazanija čistunov...)
To igro je Brecht napisal marca leta 1941, potem ko je leta 1936 zbežal iz Nemčije in po postankih na Finskem, Švedskem, preko Rusije iz Vladivostoka prišel v ZDA. 6. aprila 1941 je Hitler napadel Jugoslavijo. Začela se je NOB in z njo komunistična (socialistična) revolucija. Ko je bila Brechtova igra leta 1958 prvič uprizorjena, je bil v Jugoslaviji socializem že dobro desetletje uresničen. "Lastninska razmerja", ki so bila prej največje zlo, so bila radikalno preobrnjena tako, da naj bi predstavljala najvišje dobro - v Sloveniji za ceno 11.000 pobitih domobrancev, sovražnikov v vojni in potencialnih političnih nasprotnikov kompartije v miru.
Zato me je včerajšnji Brechtov poziv, hkrati s pozivi mladih dramaturgov v Gledališkem listu k aktivnemu prizadevanju za socializem, pustil hladnega. Tudi aluzije na aktualni položaj pri nas v slogu "ustavite desnico" se mi zdijo pretirane, čeprav vsaj delno upravičene.
Na svetu so fašistične in komunistične (socialistične) diktature (v Gledališkem listu je lepa lepljenka portretov diktatorjev); na svetu so kapitalistične države, v katerih se zdi življenje znosno za veliko večino ljudi, pa tudi take, v katerih so z našega vidika socialne razlike in napetosti prevelike. Fašizem je možno in treba ustaviti. Kapitalizem je možno in treba obvladati, s čim bi ga nadomestili, pa ne vemo.
(Pohvala režiji, igralcem - Šugman, originalni glasbi, scenografiji, lučarjem.)
Vir: Bertold Brecht, Ustavljivi vzpon Artura Uija. Gledališki list Drame SNG, L. XCI, št. 9. Ljubljana 2012.
Ni komentarjev:
Objavite komentar