1. Množična korajžna podpora neki tezi ni argument za njeno pravilnost. Kaže samo na splošno razpoloženje, ki pa ga je mogoče politično manipulirati in je torej, čeprav neutemeljeno, lahko dejavnik neutemeljenih sprememb. Ker so neutemeljene, so obsojene na propad, četudi čez stoletje, za ceno številnih žrtev.
2. Kaj pomeni "superioren", kaj je kriterij za presojanje "kakovosti" družbeno-ekonomskih sistemov? Prvi kriterij so materialno blagostanje, tehnološki razvoj, demografski kazalci (doba doživetja, rast prebivalstva). Glede tega ni dvoma: kapitalizem je superiornejši od rodovne ureditve, sužnjelastniške družbe in fevdalizma po vseh teh kriterijih. Drugi kriterij je 'pravičnost'; je 'sreča', ki pa, kot je ugotovil že tovariš Kardelj, ni odvisna samo od sistema. Če gledamo dohodke in premoženje, so socialne razlike verjetno danes res večje, kot so bile kadar koli v zgodovini, čeprav bi veljalo tudi to tezo preveriti (pomislimo na razliko med rimskim veleposestnikom in sužnjem, med maharadžo in parijem). Ob današnjih revnih ne smemo pozabiti, da participirajo na splošni družbeni razvitosti in urejenosti (infrastruktura, elektrika, zdravstveno varstvo, šolstvo itd.).
3. Kaj pomeni "historično"? Pomeni nekaj, kar se je dogajalo v dosedanji zgodovini, v preteklosti. Ne govori o tem, kaj se bo, ali naj bi se, dogajalo v prihodnosti. Dopuščam možnost, da se bo v prihodnje uveljavil kak boljši sistem. V primerjavi s predstavo utopične pravične družbe je kapitalizem seveda inferioren. Kaj se lahko meri z našimi sanjami? Toda dosedanje uresničene sanje-utopije so se vse po vrsti izkazale za manj uspešne od kapitalizma in so propadle - od poskusov utopičnih socialistov, preko stalinskega in drugih realnih socializmov do izraelskih kibucov in podobnih poskusov.
Vir: Miran Lesjak, Vrnitev politične ekonomije, Dnevnikov objektiv, 31.12.11.
Ni komentarjev:
Objavite komentar