Popularni (populistični?) filozof "Alain de Botton bi gradil ateistični tempelj", beremo danes na Planetu siol. Ob tem ko promovira svojo novo knjigo Religija za ateiste (Religion for Atheists), se zavzema, da bi v središču Londona zgradili visok tempelj za ateiste, ki bi "slavil 'novi ateizem', nasprotje 'agresivnega in destruktivnega' ateizma", ki ga goji Richard Dawkins, avtor knjige Bog kot zabloda. Na ta predlog se je odzval Dawkins, češ da je "ateistični tempelj oksimoron" (bistroumni nesmisel; mislil je najbrž 'contradictio in adiecto', protislovje samo v sebi). Po Bottonu naj bi ta tempelj slavil življenje, ljubezen, prijateljstvo in mir. "Humanisti po drugi strani verjamejo, da gradnja kvazireligijskih zgradb za ateiste ni potrebna, saj ateisti ne potrebujejo templjev, da bi razmišljali o smislu življenja," beremo v poročilu.
Ob tem sem se spomnil svojega zapisa v prvem blogu, ki sem ga pisal na straneh Fakultete za socialno delo leta 2006. Tam sem pod naslovom Za cerkev necerkvenih med drugim zapisal:
"Ko sem bil pred leti v Berlinu, sem v Brandenburških vratih odkril kamrico, namenjeno umiku in tihemu premisleku. Pri vhodu, v predsobi, je gospa, ki varuje prostor in hrani knjigo vtisov. Iz predprostora prideš v nekoliko večji prostor, kjer je nekaj oblazinjenih sedežev, nekaj preprog, na steni pa tapiserija, ki osredotoča pogled. Drugih simbolov ni. Tu lahko pripadnik katere koli veroizpovedi, tudi ateist, posedi, pomoli ali pomeditira, ali pa se preprosto odpočije od uličnega hrupa. Lahko govori z Bogom ali pa sam s sabo. Kajti, če je Bog, je povsod, ne samo v katoliški cerkvi; še najbolj med ljudmi, ki se zavedajo svoje nebogljenosti, temeljne nemoči – in jim ni do moči. Tedaj sem bil v prostoru sam. Dobro mi je delo in ganilo me je. To sem tudi zapisal v knjigo vtisov, ki sem jo ob tem radovedno prelistal. Tudi Slovenci so bili tam, tudi znani. Kamrico vzdržuje mesto. Rekli boste: to lahko storiš tudi v cerkvi. Lahko. A različni ljudje iz različnih razlogov ne zaidejo v cerkev. Bi bilo zelo nenavadno, če bi kje v Ljubljani imeli tako kamrico za umik in pomisel?"
Tega ne pišem, ker bi mislil, da mi je De Botton ukradel idejo. So obdobja v zgodovini, ko je kaka ideja 'v zraku', ni pomembno kdo in kdaj jo izreče, niti ne, kako natančno je izrečena. Na straneh Facebooka se nekateri moji ateistični kolegi zavzemajo za "društvo humanistov" kot nekakšno versko skupnost ali kot protiutež verskim skupnostim. (Naj mi ne zamerijo, če jih napačno razumem.) To, da več ljudi nekaj čuti, napoveduje družbeno spremembo.
Filozofu Tinetu Hribarju dolgujem razlikovanje med religijo in vero, pa tudi med teističnimi in ateističnimi religijami. Naj Dawkins ponuja še toliko naravoslovnih dokazov proti obstoju Boga, mislim, da tako prepričanje, da je Bog, kot prepričanje, da ga ni, temeljita na verovanju, ne dokazih. V ozadju je še bolj temeljno vprašanje, namreč, kaj je Bog, kako ga razumem. A v to se tu ne bom spuščal.
Tudi cerkev je izvorno skupnost vernikov, ne nujno organizacija moči. Zakaj torej ne skupnost ljudi, ki verujejo v "dobro v človeku", ali ki so pristaši te ali one različice "naravne religije", po kateri smo ljudje po naravi obdarjeni s sočutjem in se torej po naravi ravnamo po Kristusovi zapovedi: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe", ali, če imate raje, po Kantovem kategoričnem imperativu, ki izraža isto misel.
"Mislim, da bi se moral človek ves čas zavedati nekaj temeljnih danosti človeškega življenja in temu zavedanju posvetiti svoj čas. Moral bi meditirati, kar je približno isto kot moliti. Mislim, da bi moral človek tudi praznovati vesele dogodke svojega življenja in se posvetiti preživljanju žalostnih; praznovati premene letnih časov in vse take dogodke, ekvinokcije in solsticije – v družbi, v skupnosti ... Slaviti življenje. Človek, ne glede na to, ali veruje v onostranstvo ali ne", sem takrat zapisal.
Megalomanska de Bottonova zamisel templja mi sicer ni všeč. Bolj mi je všeč kamrica v Brandenburških vratih.
Viri:
http://www.siol.net/kultura/novice/2012/01/alain_de_botton_bi_gradil_ateisticni_tempelj.aspx
B. Mesec, Moj spletni dnevnik 2006. Obštudijsko gradivo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana 2006.
http://www.siol.net/kultura/novice/2012/01/alain_de_botton_bi_gradil_ateisticni_tempelj.aspx
B. Mesec, Moj spletni dnevnik 2006. Obštudijsko gradivo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana 2006.
Ni komentarjev:
Objavite komentar