V svojem članku o trajnostnem razvoju 'Stalna gospodarska rast, okoljsko učinkovit odgovor na krizo?' (Delo SP, 14.1.12) profesor Plut ponavlja mantro o ničelni rasti. O tem sem že pisal (gl. blog Ničelna rast) in sklenil, da ničelna rast ni dobra ideja, čeprav naj bi na prvi pogled edino z ustavitvijo neprestane rasti prispevali k ohranitvi okolja. Prav neprestana gospodarska rast z izkoriščanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja v okviru kapitalističnega sistema naj bi ogrožala planetarno civilizacijo.
Kaj je gospodarska rast? Je porast (ali znižanje - negativna rast) bruto domačega proizvoda v času. BDP je - po domače - vsota vsega, kar smo v državi proizvedli in prodali v določenem letu. Nikjer ni rečeno, KAJ naj bi prodajali. Ni rečeno, da MORAMO proizvajati in prodajati jeklo, kemikalije in nafto. Lahko prodajamo počitnice, zdravje, računalniške programe, izobraževanja in usposabljanja, glasbo in knjige v okoljih, ki delujejo z obnovljivimi viri energije. Teoretično lahko proizvajamo in prodajamo storitve, ki NE ONESNAŽUJEJO okolja in vendar beležimo gospodarsko rast. Dejansko se je struktura BDP spremenila: dohodek od turizma in drugih storitev je vse višji v primerjavi z dohodkom od rudarstva in težke industrije. Prav letos se v Sloveniji približujemo 'trajnostnemu idealu' ničelne rasti. Kaj je posledica tega? Narašča število brezposelnih, vse več je stečajev, le tretjina podjetij je sposobna odplačevati kredite, banke nimajo denarja za posojila. Širi se revščina.
Profesor Plut po eni strani nasprotuje 'trajni gospodarski rasti', po drugi strani pa dopušča 'trajno rast v kulturnem, družbenem, rekreacijskem pomenu, ki ne zahteva dodatnih snovno-energetskih vnosov.' Torej ne gre za to, da bi se odpovedali rasti in si prizadevali za 'ničelno rast', ampak za to, da spremenimo strukturo proizvodov, ki jih bomo prodajali, v smeri ekološko vzdržnega gospodarstva.
BEGOTNICE Pišem predvsem zase: da si bolje zapomnim; da se bolje razumem; da se ohranjam radovednega. Nikomur ničesar ne vsiljujem. Berete na svojo odgovornost. Komentarji so zaželeni. - Piše: dr. Blaž Mesec. - Daljši članki so v rubriki STRANI
15 januar 2012
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
PO ČRNI GORI (4)
5 . dan: Budva - Cetinje - Lovćen - Njeguši - Kotor - Budva Zjutraj smo se od recepcije Slovenske plaže vzpeli po serpentinah v smeri pro...
-
V zadnjem tednu sem se nekaj ukvarjal z vprašanji komuniciranja. Pri tem sem brskal po starih knjigah (v katerih se vedno najde kaj spregled...
-
6. april 2019. Sobota. Dan drugi. Perugia - Todi - Deruta. Sinoči smo dan sklenili z večerjo v Chocohotelu v Perugi, kjer smo se nastan...
-
V tokratnem nedeljskem intervjuju na TVSLO1 (21. 4. 24) je voditelj dr. Jože Možina med drugim vprašal akademika, poliglota in svetovno uv...
Ni komentarjev:
Objavite komentar