Begotnice: Akademija Khan

Pri brskanju za izobraževalnimi vsebinami na medmrežju sem naletel na stran Akademije Khan (Khan Academy). Takrat sem hotel obnoviti svoje znanje osnovne fizike, kar tako, ker me je zanimalo, če še kaj znam, in če bom zdaj, ko sem star, to bolje razumel kot takrat, ko sem bil še zelen in mi je bilo to vse preveč puščobno. Izhodiščna stran Akademije Khan je videti takole:

Kliknil sem na okence za fiziko (Physics) in v oknu, ki se je odprlo, na Uvod v magnetizem (Introduction to magnetism). Zraven tega naslova je podobica (ikona) kamere, kar pomeni, da gre za video-predstavitev. Ker sem si že prej na drugih naslovih (npr. univerze Yale) ogledal različne videe predavanj, sem tudi tu pričakoval predavanje. Pričakoval sem, da bo predavatelj razlagal magnetizem, pri tem pisal na tablo, ali izvajal kakšne prikaze in poskuse. Ko sem pognal video, se je prikazala črna površina, zaslišal se je glas predavatelja, na črni površini monitorja pa je nevidna roka s precej okornimi črkami izpisala besedo "magnetism". Sklepal sem, da predavatelj piše z elektronskim pisalom na računalniško tablico. Potem se je tako narisal magnet, pa shema zemeljske oble z magnetnima poloma in tako naprej. Video je trajal 15 minut. Ves ta čas predavatelja ni bilo videti. Med razlago sem imel vtis, zelo določen vtis, da možak improvizira. Ni bral predavanja, ampak je sproti razmišljal, kako naj kakšno stvar napiše, nariše in razloži. Kljub temu med razlago ni bilo zadrege in motečih premolkov.

Potem me je zanimalo, kako posreduje snov iz kakega humanističnega predmeta. Kliknil sem "zgodovino" in izbral "francosko revolucijo". Kratko predavanje je bilo zelo jasno in imel sem občutek, da sem dobil povzetek bistvenih značilnosti tega zgodovinskega dogajanja, ki so nam ga včasih razlagali manj jasno in bolj zapleteno z manj pomembnih ali vsaj zanimivih podrobnosti. Ste vedeli npr., da je bilo v skupščini 0,5% duhovščine, 1,5% plemstva in 98% tretjega stanu, meščanstva?

Zadeva me je začela zanimati. Čigav je skrivnostni glas v ozadju pisanja na črno tablo z nevidno roko? Odkril sem, da je "oče" Akademije Khan 36-letni Salman Khan (*11.10.1976), nekdanji upravljalec hedge-sklada, ki je pustil donosno službo in se ves posvetil svoji medmrežni 'akademiji'.

Khan je odraščal v kraju Metairie v Lousiani kot sin matere, ki se je priselila iz indijske Kalkute in po ločitvi ostala samohranilka. Njegov oče je bil pediater, ki se je priselil iz Bangladeša, ločil od matere, ko je bil Salman še majhen, in umrl, ko je bil Sal star 14 let. V gimnaziji je bil Sal dober v matematiki in na nekem tekmovanju iz tega predmeta se je spoprijateljil z dijakom neke druge gimnazije. Ta mu je povedal, da so mu na njegovi šoli omogočili, da je samo v matematiki preskočil razred. Khan je potem skušal to isto doseči na svoji gimnaziji, a mu niso pustili napredovati. Razočaran in jezen je telefonaril univerzam v svojem okolju in dosegel, da so ga sprejeli v poletni tečaj višje matematike na eni od njih. To in samoučni študij matematike sta mu omogočila, da so ga sprejeli na sloviti masačusetski tehnološki inštitut (Massachusetts Institute of Technology - MIT), kjer si je pridobil diplomi prve stopnje iz matematike in elektrotehnike ter diplomi druge stopnje (magisterij) iz elektrotehnike in računalništva. Nato se je vpisal še na harvardsko poslovno šolo (Harvard Business School), kjer je diplomiral in se nato zaposlil kot analitik pri manjšem hedge-skladu, kjer je, zadovoljen s službo, raziskoval finančno stanje podjetij v javni lasti.

Nekega dne je zvedel, da ima njegova nečakinja Nadia, ki je živela na drugem koncu Amerike (on v Bostonu, ona v new Orleansu) v šoli težave z matematiko. Ponudil se je, da jo inštruira po medmrežju. Oba sta se prijavila v klepetalnico " Yahoo Messenger" in Khan je s pomočjo pripomočka "Yahoo Doodle notepad" risal lekcije. Potem pa mu je neki prijatelj svetoval, naj lekcije posname kot video na YouTube. Khanu ta predlog najprej ni bil všeč, češ da YouTube ni za resne matematike, a je vseeno poskusil. Posnel je nekaj 18-minutnih lekcij. Odslej so bile njegove lekcije dostopne vsemu svetu. Začel je dobivati komentarje in sporočila. "V zadnjih treh urah sem se naučil več matematike na YouTube kot prej v treh letih v šoli." "Človek ne pričakuje, da bo na medmrežju dobil kaj vrednega zastonj, in če se to zgodi, ne more reči drugega kot - hvala." Medtem je Khan pridno v svojem preprostem slogu snemal videe o različnih poglavjih matematike in začel posegati tudi v druge vede.

Čez dan je bil v službi, zvečer in ponoči pa se je ukvarjal s svojim konjičkom: študiral je in snemal svoja predavanja. Nazadnje se je jeseni leta 2009 odločil, da pusti svojo službo in ves svoj čas posveti svoji akademiji. Garderobni prostor v svojem stanovanju je preuredil v delovni prostor. Zdaj, ko ima več denarja, ima svoj delovni prostor v nekem mestecu v Kaliforniji. V prostoru je velika knjižna polica z učbeniki in znanstvenofantastičnimi romani, ki si jih je nabral v preteklih letih. Njegova tabla je črna računalniška tablica, na katero riše barvite diagrame in enačbe. Videov ne ustvarja po vnaprej pripravljenem scenariju. Pravi, da za približno polovico časa ne ve, kaj bo povedal. Ko se snema, v bistvu na glas razmišlja in prav to gledalca oziroma poslušalca pritegne in predstavi da živost. Zanaša se na intuicijo in probleme rešuje z vidika gledalcev, z njimi, ne za njih, z obilo intuicije in vživljanja v gledalca. Ker nima vnaprej pripravljenega besedila, ima gledalec občutek, kot da sedi inštruktor ob njem, ne kot da mu nekdo predava. Ko je video končan, si ga Khan še enkrat ogleda, nato pa pregleda seznam naslednjih tem. Ne vzame si odmora ne za zajtrk ne za kosilo; čez dan pije samo vročo vodo, ponoči pa si privošči obrok, ki naj bi zadostoval za en dan. "Lev teče najhitreje, ko je lačen," pravi.

Spomladi leta 2010 se je zgodil prodor. Ann Doerr, žena finančnika Johna Doerra iz Silicijeve doline, je na Khanov račun nakazala 10.000 dolarjev. Khan se ji je zahvalil in ko je ona spoznala, da je njena donacija daleč najvišja, kar jih je Khan prejel, ga je povabila na pogovor. Kako uro se sta se pogovarjala ob kavi. Razložil ji je svojo vizijo o tem, kako bi lahko v temelju spremenili izobraževanje. Ko se je peljal domov, mu je zazvonil telefon. Prejel je sms-sporočilo, da namerava Doerrova naložiti na njegov račun še 100.000 dolarjev. "Takrat bi skoraj razbil avto", pravi Khan. Glas o akademiji se je hitro razširil. Za stvar se je začel zanimati Bill Gates. Plačal je Khanu let do Seatla in po sestanku mu je nakazal 1,5 milijonsko donacijo in napovedal nadaljnje 4 milijone. "Odkrito povedano sem bil nejevoljen, ko sem videl, kako malo ustvarjalnega dela je bilo doslej vloženega v to, da bi medmrežje postalo ključna komponenta izobraževanja," je napisal Gates v nekem sporočilu časopisu TIME. "In ko sem videl (kaj počne Khan), sem si rekel: to je to." Bill Gates pravi, da svoje otroke uči s pomočjo vaj Kahnove akademije.
Khan je kmalu nato prejel še 2 milijona od Googla, 3 milijone od Netflixa in 5 milijonov od irskega podjetnika Seana O'Sullivana.

Iz skromnih začetkov se je razvila akademija, zastonjska online-knjižnica o različnih področjih od algebre do računalništva in zgodovine umetnosti, v kateri je preko 3250 kratkih predavanj in ki je registrirala preko 85 milijonov klikov po vsem svetu. Ima 400.000 naročnikov. Videi imajo povprečno 20.000 klikov. Njegovo 18-minutno predavanje o Krebsovem ciklu in celičnem metabolizmu je zabeležilo 675.000 klikov. Revija TIME je Kahna uvrstila na seznam 100 najvplivnejših oseb na svetu v letu 2012.

V začetku je vse videe posnel Khan sam, zdaj pa z vsem tem denarjem preoblikuje svoj osebni YouTube-kanal v neprofitno izobraževalno organizacijo. Akademija Khan ima 32 zaposlenih. Njegove lekcije so vključene v kurikule devetih šol v okrožju Los Altos in 16 šol v Kaliforniji. Ocenjujejo, da jih neuradno uporabljajo v približno 2000 šolah v ZDA. Khanova akademija je postala največji izobraževalni eksperiment v državi.

Njegov cilj je, da bi ustvaril celovit izobraževalni pristop z video-predavanji, vajami, oznakami (bedži) za študentov napredek, evalvacijskimi pripomočki za spremljanje napredka študentov in vse drugo, tako da bi se ta pristop lahko vključil v obstoječe šole, ali pa da bi ga samostojno uporabljal, kdor koli bi se hotel naučiti česa novega. "S tako malo svojega napora lahko povečam moč neomejenemu številu ljudi za vse življenje. Ne morem si misliti, da bi lahko svoj čas bolje porabil."